Evropska unija je prizadevanja usmerila v vizijo digitalne preobrazbe Evrope do leta 2030, s katero se gradi varna in trajnostna digitalna infrastruktura, podjetjem pa omogoča boljši dostop do podatkov in uporabo rešitev, ki temeljijo na umetni inteligenci.
Hkrati bodo naložbe v programu ljudem zagotavljale znanje in spretnosti, ki jih potrebujejo za dejavno udeležbo na trgu dela. Pri digitalni preobrazbi je cilj, da bo do leta 2030 že 75 odstotkov podjetij v EU najemalo storitve računalništva v oblaku, uporabljalo tehnologije umetne inteligence in množične podatke. Več kot 90 odstotkov malih in srednje velikih podjetij pa naj bi doseglo vsaj osnovno stopnjo digitalne intenzivnosti.
Izzivi digitalne preobrazbe
Digitalizacija je eden izmed konkurenčnih izzivov tudi za Slovenijo, je bilo izpostavljeno tako ob lestvici svetovne konkurenčnosti IMD kot tudi v Ekonomskem pregledu OECD za Slovenijo 2022. Kaj so v Sloveniji pri podjetjih največji izzivi na področju digitalne preobrazbe, smo vprašali podjetje Sinecon, ki pomaga uporabnikom pri digitalizaciji in digitalni transformaciji njihovega poslovanja s preverjenimi tehnološkimi rešitvami in partnerji. Ker so med podjetji velike razlike, od velikosti pa do faz življenjskega cikla podjetja, je za vsakega izziv nekaj drugega, pojasnjuje projektni vodja v Sineconu dr. Dejan Leskovšek.
Direktor podjetja Jakob Kotnik pa dodaja, da vsaka sprememba še ni digitalna transformacija, zato pri nadgradnji ali vpeljavi novih poslovnih rešitev namesto o digitalni transformaciji včasih raje govorimo o modernizaciji rešitev, ki je zgolj eden od korakov tako imenovane digitalne transformacije.
Zakaj podjetja ne dosegajo dodane vrednosti
»Vsak pa si tudi po svoje razlaga, kaj digitalna preobrazba sploh je. V najnaprednejših podjetjih je to uvedba umetne inteligence, naprednega načrtovanja, industrije stvari in tako dalje. Delež teh podjetij je v Sloveniji žal še vedno v veliki manjšini, in to je eden od pomembnejših razlogov, zakaj naša podjetja ne dosegajo dodane vrednosti, kot jo dosegajo v razvitejših državah,« poudarja Leskovšek. In dodaja, da se je treba vprašati, kaj je sploh namen digitalne preobrazbe nekega podjetja. V najširšem smislu bi moral biti namen povečanje produktivnosti podjetja oziroma zaposlenih. »Po eni strani to pomeni povečevanje prihodkov, načelno s povečevanjem prodaje, po drugi strani pa nižanje stroškov.«
In ponazori, da če hočemo povečati prodajo, moramo biti kot podjetje prisotni povsod in od koderkoli (to najlažje zagotovimo z oblačnimi rešitvami), to pa pomeni na spletu, na družbenih omrežjih, prek mobilne aplikacije in ne več samo v fizičnih trgovinah. Vendar, opozarja Leskovšek, tudi to ni več dovolj, saj želi imeti kupec čim boljšo nakupno izkušnjo, to pa v celoti težko zagotovimo sami. V digitalno preobrazbo podjetja je zato treba vključiti celotno oskrbovalno verigo: dobavitelje, transportno in skladiščno logistiko, proizvajalce, distributerje, trgovine. »Za ta korak pa je treba razumeti kupca, njegove navade in temu prilagoditi nakupno popotovanje s pomočjo ustrezne spletne strani oziroma trgovine, portala, mobilne aplikacije, klicnega centra, poprodajne podpore, dostave kadarkoli, kamorkoli in podobno.«
Podobno je tudi na strani nižanja stroškov pri povezavah z dobavitelji, še pojasnjuje projektni vodja v Sineconu Dejan Leskovšek in dodaja, da je drug vidik znižanja stroškov namenjen interni učinkovitosti. Pri tem gre po eni strani za optimizacijo procesov in postopkov, avtomatiziranje tistega, kar se da in jemlje zaposlenim največ časa, po drugi strani pa tudi za organizacijske spremembe, upravljanje sprememb, izobraževanje in povečanje kompetenc zaposlenih, lahko tudi za spremembe v sistemu nagrajevanja.
Digitalizacija je modernizacija poslovnih procesov
Rezultat bo po besedah sogovornika opazen le, če ima vodstvo na voljo ustrezna analitska orodja, ki pa brez pravega tolmačenja podatkov ne obrodijo pravih odločitev. »Ključni izziv iz prakse – digitalna preobrazba je temeljni strateški projekt vodstva, ki pa ga vse prepogosto še vedno razume kot IT-projekt, za katerega bodo poskrbeli informatiki, morda zagotovijo še kakšnega predstavnika vodstva za nadzorni svet projekta, ki se sestane vsakih nekaj mesecev. Vodstvo tega projekta ne more delegirati nekomu drugemu, ker to ni IT-projekt, ampak poslovna transformacija. Samo C-raven vodij lahko odloča, kako se bo spremenilo vaše poslovanje,« opozarja Leskovšek.
Digitalna preobrazba je skupek prenove informacijskih rešitev, poslovnih procesov, marketinške in prodajne strategije ter upravljanja sprememb, kar pomeni tudi upravljanja ljudi, ter včasih tudi poslovnih modelov.
Glavne težave so, kot še pojasnjuje projektni vodja v Sineconu Dejan Leskovšek, nejasni cilji poslovne in digitalne strategije, premajhna vključenost poslovnega vodstva, prenizek proračun projekta, razpoložljivost (internih) virov, njihove pomanjkljive kompetence in odgovornosti za sprejemanje operativnih odločitev ter premajhna komunikacija med vodstvom in projektnim timom na eni strani in (bodočimi) uporabniki. Ne nazadnje pa je težava tudi ohranjanje starih praks in navad, ki naj bi jih preslikali novi sistemi, nepripravljenost prilagajati procese rešitvam in najboljšim praksam, tam, kjer je to smiselno, še pravi sogovornik.
Direktor podjetja Jakob Kotnik pa dodaja, da iz prakse ugotavljamo, da podjetja zelo pogosto nimajo dovolj znanja niti zavedanja o tem, kako lahko digitalizacija in tehnologija pripomoreta k boljšemu poslovanju podjetij in nasploh ohranjanja njihove konkurenčnosti na trgu. Kaj šele, da bi vedela, katere rešitve so za izvajanje njihove strategije ključne.
Marjana Kristan Fazarinc, Delo. 1.9.2022, dostopno prek:
Digitalizacija ni projekt IT-oddelka, ampak vodstva - Delo